"Potuj z mislijo na jutri – ohranjaj danes!"
Turizem je ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog in ima pomembno vlogo pri razvoju mnogih držav. Ta hiter in intenziven turistični razvoj pa s seboj prinaša tudi številne negativne posledice. V državah, kjer je veliko turizma so se začeli soočati z velikimi okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi izzivi. Kot odgovor na te izzive se je v turizmu, tako kot v drugih gospodarskih panogah, pojavil koncept trajnosti.
Pri konceptu trajnost gre za sposobnost ohranjanja ali vzdrževanja določenega procesa ali sistema. Beseda trajnost izhaja iz latinske besede sustare, kar pomeni podpirati, varovati, ohranjati in skrbeti (Costa et al., 2019).
Čeprav turizem običajno prinaša številne koristi, kot so ustvarjanje delovnih mest, gospodarska rast, razvoj podeželja, gradnja infrastrukture in povečanje bruto domačega proizvoda, ima množični turizem tudi negativne vplive na okolje, gospodarstvo in družbo. Posledično je turistična industrija začela prevzemati večjo odgovornost za vprašanja trajnosti (Costa et al., 2019).
Koncept trajnosti, uporabljen v turizmu in potovanjih, pomeni učinkovito upravljanje turističnih virov z integracijo gospodarskega razvoja ter spoštovanjem okoljskih in kulturnih vrednot vsakega območja. Prvič je bil ta sklop ciljev izražen v Manilski deklaraciji leta 1980: Zadovoljitev turističnih potreb ne sme škodovati socialnim in gospodarskim interesom prebivalcev na turističnih območjih, okolju ali predvsem naravnim virom (UNWTO, 1980).
Kasneje so definicijo preoblikovali, da trajnostni turizem zajema vse vidike trajnostnega razvoja: okoljsko, družbeno, gospodarsko in podnebno področje delovanja. Trajnostni turizem je torej odgovorni turizem; takšen, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo, kakor tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev (UNWTO 2001, 9).
Načela trajnostnega turizma temeljijo na štirih stebrih:
Vodeb (2014) opisuje, da so vedno in povsod prisotni tako pozitivni kot negativni vplivi turizma, ki so medsebojno povezani in vplivajo drug na drugega. Dodaja, da je pri oblikovanju konkurenčne prednosti, ki temelji na primerjalnih prednostih, ključno povečevati pozitivne in zmanjševati negativne vplive turizma, pri čemer mora menedžment celovito razumeti vse vidike teh vplivov.
Koristi trajnostnega upravljanja destinacije lahko vidimo v vseh treh stebrih koncepta. S pravilnim načrtovanjem in upravljanjem destinacije lahko zagotovimo njeno dolgoročno uspešnost. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) izpostavlja naslednje prednosti trajnostnega upravljanja z destinacijo. Pod ekonomske koristi uvršča povečano konkurenčnost destinacije, saj se le te lažje razlikujejo na trgu in so posledično bolj privlačne za trajnostno ozaveščenega turista hkrati pa prinaša gospodarsko rast, ki prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in boljši blaginji lokalnega prebivalstva. UNWTO izpostavlja, da sta ohranjanje naravnih virov in boj proti podnebnim spremembam tudi izredno pomembna. Spadata pod okoljske koristi in prispevata k učinkoviti rabi naravnih virov, zmanjšanju onesnaževanja, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter posledično zmanjševanju negativnih vplivov turizma na okolje. Trajnostno upravljanje ima pa tudi velike družbene koristi. To se po UNWTO kaže predvsem v krepitvi lokalne skupnosti in ohranjanju kulturne dediščine. S spodbujanjem trajnostnega razvoja destinacije se varujejo kulturna dediščina in tradicije lokalnega prebivalstva, hkrati pa se jih vključuje v turistične aktivnosti in jim s tem približuje turizem kot nekaj pozitivnega.
Za zagotavljanje vseh treh stebrov trajnostnega razvoja je destinacija Postojna vključena v Zeleno shemo slovenskega turizma.
Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je nacionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. Destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja in skozi znamko Slovenia Green to delovanje tudi promovira. Namen oblikovanja tega programa je oblikovati shemo, ki bo predstavljala praktično in učinkovito orodje za uvajanje in pospešitev uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v slovenski turizem ter obenem osnovo za trženje zelene ponudbe. Deležnikom omogoča pozicioniranje kot okoljsko, družbeno in ekonomsko odgovornih ponudnikov, doseganje sinergijskih učinkov na področju trajnostnih prizadevanj. Ključni strateški cilj je hitrejše uvajanje trajnostnih modelov v slovenski turizem, tako na ravni turističnih produktov kot destinacij.
Trajnostni razvoj destinacij je nujen za ohranjanje naravnih virov in kulturne dediščine, ki tvorijo temelj turistične ponudbe. Kot poudarja Vodebova (2014), je ključnega pomena celovito upravljanje vplivov turizma, saj le tako lahko zagotavljamo dolgoročne koristi za okolje, gospodarstvo in lokalno skupnost.
S spodbujanjem trajnostnih praks destinacija povečuje svojo konkurenčnost, izboljšuje kakovost življenja prebivalcev ter odgovorno oblikuje turistično izkušnjo za prihodnje generacije. V času vse večjega povpraševanja po zelenih in odgovornih destinacijah je trajnost ne le potreba, temveč tudi priložnost za trajnostno prihodnost turizma.
Viri:
1. Fakulteta za management Koper. (2021). Trajnostni razvoj turističnih destinacij. V Prispevki k trajnostnemu razvoju (str. 47–59). Koper: Fakulteta za management Koper. https://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/004.pdf
2. Slovenska turistična organizacija (STO). (2022). Zelena shema slovenskega turizma. https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/zelena-shema-slovenskega-turizma
3. UNWTO. (n.d.). Sustainable Development in Tourism. Madrid: UNWTO. https://www.unwto.org/sustainable-development
4. UNWTO. (2015). Tourism in 2030 Agenda. Madrid: UNWTO. https://www.unwto.org/tourism-in-2030-agenda
5. Vodeb, K. (2014). Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora. Koper: UP FTŠ Turistica.
6. Vodeb, K. (2014). Turistična destinacija: sodobna obravnava koncepta. Koper: UP FTŠ Turistica.
7. Vlada Republike Slovenije. (2022). Strategija slovenskega turizma 2022–2028. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumenti/DTUR/Nova-strategija-2022-2028/Strategija-slovenskega-turizma-2022-2028-dokument.pdf
8. World Economic Forum. (2024). Travel and Tourism Development Index 2024. Geneva: World Economic Forum.
https://www3.weforum.org/docs/WEF_Travel_and_Tourism_Development_Index_2024.pdf
9. VSGT. (2021). Univerzitetni turizem in trajnostni razvoj. Maribor: VSGT Maribor.
https://vsgt.si/wp-content/uploads/2021/10/UTD_2021.pdf
