Postojna je med 10. in 13. septembrom 2026 postala svetovno stičišče raziskovalcev, jamarjev, strokovnjakov in ljubiteljev jam ter krasa. V mestu, ki je s podzemnim svetom povezano že več kot 200 let, je potekalo prvo uradno praznovanje UNESCO Mednarodnega dneva jam in krasa.
Postojna v središču prvega svetovnega praznovanja Mednarodnega dneva jam in krasa
Postojna je med 10. in 13. septembrom 2026 postala svetovno stičišče raziskovalcev, jamarjev, strokovnjakov in ljubiteljev jam ter krasa. V mestu, ki je s podzemnim svetom povezano že več kot 200 let, je potekalo prvo uradno praznovanje UNESCO Mednarodnega dneva jam in krasa.
UNESCO je leta 2025 na pobudo Republike Slovenije 13. september razglasil za Mednarodni dan jam in krasa. Pobuda je nastala ob podpori in sodelovanju Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki ima sedež v Postojni, ter slovenskih strokovnih in državnih institucij. Gre za pomembno mednarodno priznanje pomenu jam in krasa ter prizadevanjem za njihovo raziskovanje, razumevanje in varovanje.
Prvo praznovanje je bilo zato še posebej simbolično – in povsem na mestu, da je svoj prvi svetovni oder dobilo prav v Postojni, enem od svetovnih središč krasoslovja in speleologije. Osrednji del štiridnevnega dogajanja je bila mednarodna znanstvena konferenca Explore, Understand and Protect: Towards Sustainable Management of Caves and Karst, ki je v Postojno pripeljala strokovnjake in raziskovalce z različnih koncev sveta.
Rdeča nit srečanja je bila jasna: jame in kras moramo najprej raziskati in razumeti, da jih bomo lahko tudi učinkovito varovali. Razprave so se dotaknile trajnostnega upravljanja jam in kraških območij, varovanja naravne dediščine, pomena znanosti, izobraževanja ter vloge jam in krasa pri prihodnjem razvoju.
Posebno mesto v zgodbi ima Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki že desetletja soustvarja svetovno znanje o krasu. Njegovo delo povezuje geologijo, geografijo, hidrogeologijo, biologijo, mikrobiologijo, geokemijo, fiziko in druga področja ter pomembno prispeva k razumevanju kraških pojavov in podzemnih voda.
Praznovanje je povezalo znanost, raziskovanje in doživljanje kraškega sveta. Program je poleg strokovnega dela vključeval ekskurzije po izbranih kraških območjih, predstavitve, kulturni program in osrednjo slovesnost v Postojnski jami. Udeleženci so tako lahko kras spoznavali ne le skozi predavanja in raziskovalne rezultate, temveč tudi neposredno – v prostoru, kjer se njegove zgodbe pišejo že milijone let.
Za Postojno je bil dogodek pomemben tudi z vidika njenega položaja na svetovnem zemljevidu kraških destinacij. Mesto namreč ni zgolj dom ene najbolj prepoznavnih turističnih jam na svetu. Je tudi prostor dolgoletnega raziskovanja, razvoja krasoslovja in mednarodnega povezovanja strokovnjakov, ki si prizadevajo razumeti in ohraniti ta izjemen, a občutljiv svet.
Mednarodni dan jam in krasa tako ni le praznik jam. Je opomnik, da je svet pod našimi nogami enako pomemben kot tisti, ki ga vidimo nad njimi.
In prav Postojna ima pri tej zgodbi posebno mesto.
Tu se namreč že stoletja srečujejo človek, kras in radovednost. Od prvih raziskovalcev in jamarjev do sodobne znanosti. Od prvih obiskovalcev Postojnske jame do današnjih raziskovalcev, ki iščejo odgovore na vprašanja o vodi, življenju in prihodnosti kraških območij.
Prvo praznovanje Mednarodnega dneva jam in krasa je tako za nami. Zgodba, ki jo je Postojna pomagala začeti, pa se šele zares začenja.
